Ljudje smo si različni, eni si poenostavijo življenje takoj ko lahko, drugi raje delajo na dolgi rok, nekateri pa ne znajo narediti nič. Sam sem bil postavljen pred dilemo ali naj prodam stanovanje, ali naj ga dam v najem ali pa naj ga obdržim.
Prva varianta mi je bila najbolj všeč, ker sem vedel da bom tako dobil denar in dovolj let sem že živel siromašno, tako sem si želel, da bi živel z več denarja, da bi lahko končno potoval, si privoščil stvari, ki me osrečujejo, ja porabljal bi denar. Potem pa me je zapekla vest in sem študiral, da če prodam stanovanje in denar porabim, potem ne bom imel niti stanovanja, niti denarja. To me je pošteno znerviralo in začel sem premišljevati, da bi stanovanje dal v najem.
Ko sem se pozanimal, kako in kaj gre glede oddaje stanovanja in da ne prodam stanovanje, sem postal kar malček živčen, ker namesto, da bi dobil veliko denarja, bi vsak mesec dobil najemnino, vendar pa bi imel neprestane stroške z urejanjem stanovanja in tako dalje in še ukvarjati bi se moral z najemniki, ki nikoli ne veš kaj dobiš.
Ko sme že skoraj obupal in pozabil na stanovanje, sem vedel da to bi bilo najslabše, da stanovanje samo imam, na koncu sem se odločil, da prodam stanovanje, kajti nisem bil človek, ki ne bi znal ravnati z denarjem, imel sem redno službo in tako dohodek, ta denar od stanovanja bi mi samo omogočil uresniti določene želje. Odločitev da prodam stanovanje sem vedel, da je prava.
Je pa res, da je vsak človek drugačen in vsaka odločitev za nekoga je drugačnega pomena. Najbolj pomembno pa je, da znaš odreagirati v sovji situaciji in moja da prodam stanovanje, je bila edina prava. Nikoli mi ni bilo žal, da sem ga prodal, še danes vem, da je bila to edina prava odločitev.