Štrleča ušesa so nekaj, kar se da tudi korekcijsko popraviti
Ko sem še hodila v srednjo šolo sem imela sošolko, ki je bila tudi moja dobra prijateljica. Ta prijateljica je imela tudi en problem in sicer imela je štrlečo ušesa. To jo je seveda zelo motilo ravno zaradi tega, ker so to opazili res vsi okoli nje. Hvala bogu se nihče ni delal norca iz nje, a vseeno jo je motilo, ko so vsi opazili njena štrleča ušesa.
Ker je to bilo seveda v srednji šoli in še ni bila polnoletna, je doma starši niso pustili, da bi šla na korekcijo ušes. Ravno, zato se ji je srednja šola res najbolj vlekla. Zelo je bila hvaležna, meni da me ima, saj sem jo jaz spravilo skozi srednjo šolo kot prijateljica. Nikoli nisem dajala poudarek na njena štrlečo ušesa in te teme res nikoli nisem odpirala, razen če jo je sama želela odpreti ter o tem govoriti.
Potem pa se je srednja šola končala in obedve sva šle na različne fakse. Po kakšnem letu ali malo manj sva se spet dobile na kavi ter se malo pogovarjale. Seveda se že zelo dolgo časa nisva videle in najprej, kar sem seveda opazila, je to, da ni imela več štrlečih ušes. Seveda me je zanimalo, kaj vse se je zgodilo med tem časom, ko se nisva videle. Rekla mi je da je šla na korekcijo ušes in da štrleča ušesa niso več del nje. Sedaj vidim tisti pravi nasmešek na njenem obrazu in res sem ponosna nanjo, da je naredila ta korak. Še bolj pa sem ponosna nanjo, da je bila sposobna zdržati čez srednjo šolo, kljub temu, da je starše vsak dan prosila za to korekcijo. Ni se vdala in nadaljevala, je svojo pot naprej. Definitivno je bilo vredno čakanja, saj sedaj res zgleda perfektno in se prav vidi, kako žari njena samozavest.
Zelo sem ponosna nanjo, predvsem sem pa vesela zanjo, saj vidim, kako je vesela in samozavestna in to sem najbolj pogrešala pri njej, ko sva bile sošolki v srednji šoli.…