Blog Archives

Notranje žaluzije in čista zatemnitev prostora

Vsakemu kdaj odgovarja, da ima čisto zatemnitev doma, ali ga potrebuje ali pa mu tako enostavno en dan odgovarja. Pri nas se to zgodi kar pogosto, vzroki pa so različni:

• Spanje,
• Gledanje televizije,
• Počivanje čez dan,
• Poletna vročina.

Še kako prav nam v takšnih primerih pridejo notranje žaluzije, ker resnično ustvarijo, da je hiša popolnoma temna. Prej smo imeli samo zavese, ker sem tako sama želela, kajti mislila sem, da notranje žaluzije res ne potrebujemo. Ko pa je prišlo poletje in ta vročina, sem videla, da bi hiša bila veliko bolj hladna, če bi lahko zjutraj notranje žaluzije spustila in bi tako bila čez dan v hiši tema. Vsako leto je bilo bolj vroče in tako smo montirali notranje žaluzije in vročina poleti je veliko manjša.

Včasih, ko pride vikend in vem, da se lahko spočijem in spim dlje časa, si zvečer spustim notranje žaluzije in drugi dan spim skoraj celo dopoldne. To mi res paše, kot da potrebujem čez vikend tako dolgi spanec in se čez teden ne naspim dovolj. Tako mi notranje žaluzije pridejo še kako prav.

Človek včasih misli, da nekaterih stvari ne potrebuje, potem pa, ko pride čas, da to kupi, šele vidi, kako zelo je to potreboval. Pri sebi sedaj pogosto uporabljam žaluzije, prej pa nisem hotela niti slišati zanje. Tudi gledanje filma je čisto drugače, če se namestim v temnem dnevni in mi sonce ne sveti v hišo. Tako lahko uživam v filmu veliko bolj, kot pa da bi ga gledala ob dnevni svetlobi. Včasih človek preveč razmišlja, včasih bi bilo dobro, da hitreje kupimo stvari in v njih uživamo. Kajti ni vse v denarju, lahko bi rekli da je še najmanj. Meni so notranje žaluzije prišle prav, ker sedaj si lahko prostor vedno zatemnim kadarkoli mi paše. …

Na slovenski obali mi je mesto Izola najlepše

Vsi poznamo slovensko obalo. Nekateri tam živijo, drugi pridejo vsako leto na morje, drugim pa mogoče ni tako pri srcu. Sama sem študirala na Primorskem in prav spominjam se, kako me je Izola navdušila, ko sem jo prvič obiskala kot odrasla. Starši so mi povedali, da smo večkrat šli v Izolo, ampak ker sem bila še majhna, se tega ne zavedam. 

Kot študentka sem živela v Portorožu, tudi ta kraj je lep, samo malo preveč turističen, ne počutiš se tako sproščeno, polno ljudi, gneče, ni tistega pristnega odnosa. Enostavno ga nisem začutila, čeprav sem tam živela štiri leta. To pa je kar precej. 

Ko sem si zaželela sprehoda, je vedno bila izbira Izola, ker mi je bila enostavno lepa. Tako sem se s kolesom odpeljala do Izole in nato sprehaja peš. Tudi sama plaža v centru mi je bila lepa. Nikoli se nisem tja hodila kopat, ko je bila največja sezona, sem pa šla vedno, ko je bil začetek poletja, ali pa september, prav ta mesec mi je bil na morju vedno lep. 

Zakaj me tako pritegne in očara Izola:

• Majhen morski kraj,
• Lepe stavbe,
• Zanimive ulice,
• Lepa plaža,
• Prijaznost domačinov.

Če bi kdaj živela na obali, bi zagotovo bila moja izbira Izola. To je kraj, kjer se lahko postaraš in uživaš svoje življenje. Sama sem precej samotarski človek in tako sem navajena živeti sama, se sprehajati sama in se veseliti vsakega dne posebej. 

Kar pa mi je še posebej všeč, je pa to, da je Izola kraj, kjer se vedno z veseljem usedem za mizo ob morju in spijem kavo, pa naj bo jutro, popoldan ali pa večer. Kajti kar nekaj gostiln ima mize čisto blizu morja in to mi je še posebej všeč. 

Naj Izola ostane takšna še naprej, ker je prav lepa. …

Nedeljski izlet v hribih in kako je naš sivi Peugeot varno pripeljal do doma

Ko sem bila še otrok se spomnem kako je moj oče imel avto Peugeot s katerim smo se vsako nedeljo odpravili na izlet. Bil je sive barve in imel je velik prtljažnik v katerega smo spravli nahrbtnike. Vsako nedeljo smo pripravili malico za na pot in se odločili kam bomo šli. Ker smo živeli na morju, smo ponavadi šli v hribe. Zjutraj smo se usedli v naš Peugeot, oče je v kasetnik dal kaseto na katei je bila stara rock glasba.

S sestro sva na zadnjih sedežih ena drugi pripovedovale zgodbice, igrale karte in se veselile dneva, ki je bil pred nami. Sivi Peugeot je šibal kot puščica po avtocesti in tako smo kmalu prispeli do cilja. Običajno smo v hribih najdli kakšno peš pot in se za nekaj ur sprehajali po gozdu. Naš Peugeout je bil parkiran v senci, tako da je bil ob našem prihodu prijetno hladen.

Nabirali smo gozdne jagode in borovnice in jih spravli v steklen kozarec, da bi iz njih naredili marmelado. Seveda smo jih vse pojedli še preden smo prispeli do doma. 

Po dolgem sprehodu po gozdu smo bili že lačni. Usedli smo se v lepo ohlajen Peugeot in se odpravli v lokalno restavracijo na kosilo. Vedno smo radi okušali lokalne dobrote in tako naročili:

• Sirove štruklje
• Njoke z golažom
• Govejo juho

Po kosilu smo se počasi odpravili prosti domu. Sivi Peugeot nas je varno peljal po cesti, jaz in sestra pa sva na zadnjih sedežih mirno spali. Ko smo prispeli do doma, naju je čakal še tuš in počasi je bil čas za nočno spanje, saj naju je naslednji dan čakala šola. Pri pouku sem sošolki povedala o našem nedeljskem izletu v hribih in kako nas je Peugeot vozil skozi gozd in doline. Se že veselim naslednjega vikenda, da se ponovno odpravimo na pot.…

Zaščitna oblačila pri košnji trave

Še sedaj ne morem verjeti, kako naš sosed vedno kosi travo zgoraj brez. Njegova žena se sicer pritožuje, a ne zaradi varnosti, ampak zato, kako na to gledajo sosedje. Pri meni so nujno potrebna zaščitna oblačila, ker drugače pridem v hišo čisto zelen.

Enkrat so moja zaščitna oblačila ostala v garaži, ker se mi je mudilo in sem hotel na hitro pokositi, tudi prave obutve nisem vzel, ampak sem kosil v natikačih. Ne morem vam povedati, kako umazan sem jaz prišel takrat v hišo. Bilo bi še vse ok, če ne bi bila na meni ta zelena barva, ki niti s tuširanjem ni šla dol, tako sem bil zelen še ves teden. Prav grdo je izgledalo. Zato ne morem verjeti, kako lahko naš sosed kosi tako, da je čisto malo oblečen. Meni so od takrat dalje na prvem mestu zaščitna oblačila, ker si res ne želim, da bi bil še enkrat tako zelen.

Prav zanimivo mi je bilo, ko je sosed en dan kosil čisto na moji meji in sem ga šel pozdravit, da vidim, če je res cel zelen od košnje. Bil sem presenečen, ker ni bil cel zelen, le malo po nogah in nikjer druge. Ne vem, kako potem jaz kosim, da pridem v hišo cel zelen od trave. Očitno on zna boljše kositi od mene. Potem mi je bilo malo bolj jasno, zakaj pri njem niso pomembna zaščitna oblačila, če pa je po košnji skoraj čist.

Vsak ima svoja načela, moja so ta, da uporabljam zaščitna oblačila, že zato, da kaj nevarnega, kot je na primer kamen, ne prileti vame. Pri nas nimamo takšne lepe trave, otroci neprestano mečejo kakšne kamne in tako nikoli ne veš, kje te kakšen čaka, ravno zato mi pridejo prav zaščitna oblačila in zaščita na glavi. Sam se s temi stvarmi ne bom igral in delal frajerja, kot se moj sosed. …

Mala trgovina v kateri se nahajajo naravni vitamini, čaji in tinkture

Pred leti sem delala v trgovini, kjer smo prodajali naravne izdelke. Na policah so se nahajali najrazličnejši naravni vitamini v kapsulah in prašku, minerali in prehranska dopolnila. Veselila sem se dela, saj sem se vedno znova naučila nekaj novega. Ljudje, ki so prihajali k nam so mi zaupali njihove zdravstvene tegobe. Z veseljem sem jim dajala nasvete in jim priporočila kakšen izdelek. 

Nekega dne je v trgovino prišel gospod, katerega so zanimali naravni vitamini, saj se je večkrat počutil utrujen. Vprašala sem ga kako zgleda njegov dan, s čim se prehranjuje in koliko časa spi. Povedala se mu, da mu določeni naravni vitamini lahko pomagajo. Pokazala sem mu katere smo imeli na voljo in izbral je dva. Čez mesec dni se je vrnil v trgovino in vprašala sem ga o njegovem počutju. 

Rekel je, da se skoraj vsak dan odpravi na pohod v naravo po katerem ima veliko več energije. Zelo sem bila vesela zanj. Vrnil se je v trgovino, ker so ga zanimali tudi drugi naravni vitamini, ki smo jih prodajali. Pokazala sem mu jih in mu povedala, da smo ravno tisti dan prejeli nove:

• Čaje
• Zeliščna mazila
• Tinkture

Izbral je nekaj čajev in odšel. Opazila sem, da so na pultu ostali njegovi naravni vitamini, zato sem stekla za njim. Podala sem mu jih, prijazno se mi je zahvalil in odšel naprej. Trgovina je bila dokaj majhna in vsakič, ko smo dobili novo dostavo, sem morala narediti na policah dovolj prostora. Z veseljem sem zlagala in sproti prebirala deklaracije na izdelkih. Najbolj so me zanimali naravni vitamini, saj sem o njih že veliko slišala. Za tem, ko sem vse pospravla, sem na spletu iskala nove informacije in nasvete kako nam lahko naravni vitamini pomagajo pri krepitvi zdravja. Z veseljem sem jih delila s strankami, ki so prihajale k nam.…

Vedno sem želela postati zdravnica

Če sem kdaj vprašala svoje starše, s čim sem se rada igrala, ko sem bila majhna, sta mi povedala, da sem vedno nekaj povijala. Pogosto sem se igrala, da sem bila zdravnica, ki je zdravila ljudi, živali. Tako sem zavijala roke, noge od punčk ali živali. No, ni čudno, da sem danes resnično postala družinska zdravnica.

Ko sem bila v osnovni šoli, sem točno vedela, kam želim naprej, vse sem sama spraševala. Tako sem vprašala učiteljico, na katero šolo moram, da bom postala zdravnica. Vsi so vedeli, da hrepenim po tem. Je pa res, da te kot otroka ne jemljejo tako resno, ker vsi mislijo, da so to le trenutne sanje, a pri meni niso bile. Tako sem šolanje nadaljevala v tej smeri, dokler nisem prestopila praga zdravstvene ustanove. Ja, danes sem zdravnica in prav rada imam svoj poklic. Moram edino reči, da so danes malo čudno časi, ker je čas korone in se ne znam opredeliti, kako je danes moje delo drugačno, kot pa je bilo včasih.

Moje otroške želje so ostale, prav vesela sem sama zase, da sem že kot majhna vedela, kaj želim postati. Kajti nekateri moji sošolci iz osnovne šole še danes ne vedo, kaj si želijo. Meni je to bilo čudno, ker sem bila tako osredotočena na svoj poklic. Moja prijateljica iz osnovne šole je hodila v šole naprej, samo zato, da se je šolala. Na koncu je bila res šolana, a v njej ni bilo nekega žara. To me žalosti, da ljudje nimajo želja, motivacije, da jih nekaj ne žene naprej. Sama sem drugačna, v vsakem dnevu najdem motivacijo. To me dela srečno!…

Danes je barvanje obrvi zelo moderno, ker so moderne velike in močne obrvi

Kje so tiste tanke obrvi? Ko hodim po ulici, skoraj nobena ženska nima tankih obrvi, ker so v modi debelejše in temnejše obrvi. Sama sem imela vedno naravne obrvi, ki sem jih občasno oblikovala, barvanje obrvi pa si še nisem naredila. Sedaj, ko vidim, kako zelo so moderne močnejše in temnejše obrvi, sem se odločila, da obiščem kozmetičarko.

Bilo me je malo strah, ker nisem vedela, ali mi bo barvanje obrvi sploh všeč in ali se bodo podale k mojemu obrazu. Skozi sem si govorila, da kozmetičarka že ve in mi bo pravilno svetovala. Tako sem bila bolj mirna. Doma sem si obrvi močno pobarvala s svinčnikom, da bi videla, kako se počutim, a mi ni bilo lepo, sigurno pa sem bila kriva jaz, ker se nisem namazala lepo.

Poti ni bilo več nazaj, tako sem se odločila in bila sem tam, barvanje obrvi sem si naredila. Cela prestrašena sem se pogledala v ogledalo in molila, da mi bodo obrvi lepe. Ko sem se videla, sem si bila lepa, veliko lepša kot prej, barvanje obrvi je uspelo.

Obrvi so del našega obraza in tako je bil moj obraz drugačen:

• Lepše obrvi,
• Lepše oči,
• Poteze obraza so bile bolj vidne,
• Koža na obrazu mi je bila lepša,
• Barva mojih las je bila intenzivnejša.

Kaj naredijo pravilno pobarvane obrvi. Domov sem odšla srečna, še v avtu se nisem mogla nagledati, še dobro, da sem zbrala pogum za barvanje obrvi, ker drugače, bi še vedno hodila okoli z nepravilno oblikovanimi in neopaznimi obrvmi.

Prepričana sem, da je vsaka ženska lepša, če ima pravilno oblikovane obrvi. Zakaj si ne bi dovolile, da za to poskrbijo kozmetičarke in vam pravilno oblikujejo obrvi in seveda vam bo barvanje obrvi prišlo prav tako prav, ker bo vaš pogled lepši.…

Električni agregati so nas rešili iz težkega položaja

Ne dolgo nazaj smo bili priča žledolomu v majhni vasici na področju Notranjske. V teh težkih trenutkih so za elektriko poskrbeli električni agregati, ki so nas greli v mrzlih dneh. Žledolom je namreč povzročil izpad elektrike, zato so bili električni agregati nepogrešljivi vir energije. O tem, kako je vse skupaj izgledalo so poročali tudi vsi slovenski mediji, ki pa so s svojim delom naredili veliko dobrega. Zaradi njihovega poročanja so nam na pomoč priskočili ljudje iz celotne Slovenije. Priznati moram, da je pomoč prišla v zelo kratkem času, za kar se zahvaljujem vsem, ki so nam nesebično nudili pomoč.

Žledolom ni uničil zgolj dreves, temveč je popolnoma porušil tudi napeljavo elektrike, zato je bilo stanje v vasi zares kaotično. Vse to se je zgodilo popolnoma nepričakovano, kar čez noč. Predstavljajte si, da čez noč ostanete brez elektrike, ne samo to, za piko na i je tu še zelo mrzla zima, ki situacijo samo še poslabša. Še dobro, da smo v vasi imeli vsak svoj električni agregat, saj bi se nam brez njih slabo pisalo. Žledolom je namreč onemogočil tudi dostop do vasi, kar pomeni, da pomoči gasilcev ali civilne zaščite ni bilo. Njihova pomoč je prispela z nekaj dnevnim zamikom. Do tistega trenutka pa smo se nekako znašli sami, skupaj z električni agregati in ostalimi napravami.

Da se narava lahko poigra z nami, ve prav vsak. Zato smo pred nekaj leti skupaj s sosedi odločili, da svoje prihranke investiramo v nakup električnih agregatov. Prepričani smo bili, da je zaradi majhnosti naše vasi, taka investicija potrebna. Težko vam odgovorim na vprašanje, zakaj točno smo se odločili za takšen nakup, vendar se je leto kasneje izkazalo, da je bila odločitev več kot pravilna. Moram vam povedati, da so električni agregati izjemo koristni ne samo za reševanje situacij izpada elektrike, vendar je njihov spekter uporabe širok. Vse do žledoloma so bili električni agregati v uporabi tudi v dopustniškem času. To lahko potrdim tudi sam, saj si dopustovanja brez električnega agregata ne predstavljam.…

razpisi za delo, zaključek študija, razpisi, iskanje zaposlitve

Sem človek, ki ne govori veliko o svoji službi. Nimam rada tega, že tako ure in ure preživimo v službi in da bi še potem v zasebnem času govorila o tem, se mi res ne ljubi. No, moja prijateljica pa je čisto drugačna. Odkar je menjala službo in ima preko javno naročanje, mi vedno govori samo o tem. Kako bi ji rada povedala, da me te stvari ne zanimajo, kako ima ona preko javno naročanje in da bi veliko raje slišala, kako se ima ona, kako se počuti. Tako pa samo govori o vseh drugih samo o sebi ne.

Zadnjič sem si prav želela iti z njo malo nakupovat oblačila, imeti en sproščen dan, tako sem jo prosila, če bi si lahko vzela dopust, ker jaz popoldan ne morem nikamor zaradi otrok. Rekla je, da si bo uredila dopust in da bova šel. Vse ostalo sem organizirala jaz, peljala sem jaz, določila nakupovalni center, plačala kosilo, ona se je samo morala usesti v avto in biti dobra družba. Pa smo spet bili tam, kjer je debata padla na službo in javno naročanje, na začetku sem bila še tiho, potem pa nisem več zdržala in sem ji po resnici povedala, da nočem več poslušati o njeni službi in kako poteka javno naročanje, ker mi ni zanimivo. Nisem mogla verjeti, kako sem jo užalila, ona se ni več pogovarjala z menoj, zato ker sem ji to rekla. 

Že dobro sem si mislila, pa bodi jezna. Tako sva zaključili najin dan bolj tako, jaz se nisem vznemirila, žal mi je samo bilo lepega dneva, raje bi šla sama. Ko me je čez nekaj dni poklicala in se opravičila, ni več govorila o svoji službi, pa je le pomagalo, da ni bilo več pomembno samo javno naročanje in njena služba. Končno sva se pogovarjali o nama in se pri tem tudi pogosto do solz smejale. …

Ko smo prvič videli slap boka, smo takoj vedeli, da to ni naš zadnji izlet

Na izlete smo vedno hodili kam blizu, nikoli se nismo usedli v avto in se peljali nekam daleč. Bovec nam je vedno bil daleč, prenočišča pa draga, a otroci so rasli in v šoli so se začeli učiti o Sloveniji. Tako sem se jaz odločila, da bomo šli za vikend gledat slap boka, da otroci te naravne lepote vidijo v živo, kajti čisto drugače si to vse zapomnijo, če vidijo v živo. 

Včasih so to bili kratki izleti, to je bil naš prvi dolgi izlet in prav sem se odločila, ker smo bili vsi navdušeni da gremo nekam daleč. Prav lepo smo se imeli že v avtu in potem ko smo hodili tudi, ko pa se nam je pokazal slap boka, pa smo bili še bolj veseli in navdušeni. Lahko bi rekla, da sta otroka prvič videla slap od blizu. Takrat sem videla, kako sta navdušena in vedela sem da jih bom morala peljati še kam.

Ko smo prišli domov, pa sta otroka skozi govorila, kako lep izlet smo imeli in ko se je bližal vikend, da bi spet nekaj šli, sta obadva želela še enkrat videti slap boka, videla sem, da bomo sigurno mogli še enkrat tja. Ker pa sta bila tako navdušena nad slapom, sem odločila, da gremo pogledat še druge slape po Sloveniji.

Obiskali smo vse slape in ne moreš verjeti, slap boka je ostal v najlepšem spominu, ker je bil prvi takšen lep slap. Pa smo videli še večje slape z več vode, a slap boka je bil najlepši. Tudi ko sta otroka naštevala slape, sta vedno prvo povedala slap boka in potem naštela še vse ostale, ki smo jih obiskali. Odločitev, da gremo še enkrat v tiste kraje je bila čisto pričakovana, ta slap bo vedno nekaj posebnega za vse nas.…