Ko sem bila še otrok se spomnem kako je moj oče imel avto Peugeot s katerim smo se vsako nedeljo odpravili na izlet. Bil je sive barve in imel je velik prtljažnik v katerega smo spravli nahrbtnike. Vsako nedeljo smo pripravili malico za na pot in se odločili kam bomo šli. Ker smo živeli na morju, smo ponavadi šli v hribe. Zjutraj smo se usedli v naš Peugeot, oče je v kasetnik dal kaseto na katei je bila stara rock glasba.
S sestro sva na zadnjih sedežih ena drugi pripovedovale zgodbice, igrale karte in se veselile dneva, ki je bil pred nami. Sivi Peugeot je šibal kot puščica po avtocesti in tako smo kmalu prispeli do cilja. Običajno smo v hribih najdli kakšno peš pot in se za nekaj ur sprehajali po gozdu. Naš Peugeout je bil parkiran v senci, tako da je bil ob našem prihodu prijetno hladen.
Nabirali smo gozdne jagode in borovnice in jih spravli v steklen kozarec, da bi iz njih naredili marmelado. Seveda smo jih vse pojedli še preden smo prispeli do doma.
Po dolgem sprehodu po gozdu smo bili že lačni. Usedli smo se v lepo ohlajen Peugeot in se odpravli v lokalno restavracijo na kosilo. Vedno smo radi okušali lokalne dobrote in tako naročili:
- Sirove štruklje
- Njoke z golažom
- Govejo juho
Po kosilu smo se počasi odpravili prosti domu. Sivi Peugeot nas je varno peljal po cesti, jaz in sestra pa sva na zadnjih sedežih mirno spali. Ko smo prispeli do doma, naju je čakal še tuš in počasi je bil čas za nočno spanje, saj naju je naslednji dan čakala šola. Pri pouku sem sošolki povedala o našem nedeljskem izletu v hribih in kako nas je Peugeot vozil skozi gozd in doline. Se že veselim naslednjega vikenda, da se ponovno odpravimo na pot.