Mož mi je naročil, da naj se spotoma ustavim v trgovini in kupim podložke, ker jih je zmanjkalo in jih potrebuje. Kako sem jaz včasih srečna žena, ko me pošlje trgovino po takšne stvari in mi po možnosti še vse nekaj na pol razloži, potem pa zafrknem nakup in sem še kriva po navadi. No, danes mi je vsaj napisal točno kakšne in še fotografijo podložke, mi je poslal. To je že pravi luksuz.
Odšla sem v trgovino in ker se mi ni dalo ukvarjati s tem, ali bom našla prave ali ne oziroma kje je to. Sem šla takoj do prodajalca in ga povprašala za pomoč. Pokazala sem fotografijo podložke in sporočilo, ki mi ga je poslal mož in počakala, da se je prodajalec vrnil s paketkom, ki ga potrebujem.
Plačala sem podložke in odšla iz trgovine. Ko sem se vozila domov, sem se pa spomnila, da sem na račun tega, ko sem kupovala, kar mi je naročil mož, pozabila na to, da moram v drogerijo po nekaj stvari. In tako sem na pol poti proti domu obrnila in odšla nazaj. Prav ni mi namenjeno danes, da pridem prej domov očitno. Odšla sem prej iz službe, ker sem imela vse narejeno in tudi veliko nadur imam. Ampak očitno bom danes to uporabila za opravke in ne za počitek doma, kakor je bilo prvotno v načrtu.
Ko sem nakupila vse in končno odšla domov je bila ura ravno toliko, kakor je običajno, ko odganjam iz službe, Vseeno sem se odločila, da bom izklopila vse kar imam za izklopiti in si vzela popoldan zase, ker potrebujem malo miru. Zadnja dva tedna mi res nista bila najbolje naklonjena in prav nisem več najboljše volje. Ko sem prišla domov sem možu predala podložke, sama pa odšla pod tuš in potem brez telefona na sprehod v naravo.