Akcija čiščenja okolice našega stanovanjskega bloka

Na sestanku stanovalcev našega stanovanjskega bloka smo med ostalimi točkami dnevnega reda imeli tudi točko za urejanje naše okolice stanovanjskega bloka.

V njej smo točno opredelili kaj bomo delali in kdaj bomo delali, ter zadolžitve posameznih stanovalcev. Žal v današnjem času mora biti vse napisano, ni več prostovoljstva, ni več solidarnosti. Pa tudi samih lastnikov stanovanj nas je malo, večinoma najemniki in pa nekaj vikendašev, ki jih srečamo samo kratek čas, pa še to med poletnimi počitnicami. Na sestanku nas je bila prisotna dobra tretjina stanovalcev, tako, da hvala bogu smo bili sklepčni. V glavnem, dogovorili smo se, da imamo naslednji vikend, v soboto, čistilna akcija urejanja okolice našega stanovanjskega bloka. Vremenska napoved je zaenkrat ugodna, tako, da bomo lahko pokosili tudi travnate zelenice okrog bloka in parkirne hiše. Po zaključku akcije bomo naredili piknik, malo roštiljali, nekaj spili ter predvsem se malo podružili in se spoznali med seboj. Vabljeni so vsi stanovalci našega bloka, ne glede na to ali se bodo akcije udeležili ali ne. Moja naloga je bila košnja trave in kasneje na pikniku roštilj. In prišla je ta sobota. Ob določeni uri smo se zbrali pred blokom, vsi v delovnih oblačilih. Presenetljivo je bila udeležba kar visoka. Razdelili smo orodja, ki smo jih potrebovali in se hitro lotili dela.

Pometanje, pobiranje smeti, rezanje drevja, košnja trave. Vse je potekalo tekoče kot po maslu. Nekje na polovici končanega dela, nas je soseda iz prvega nadstropja presenetila s kavo in pecivom. Posedli smo na klopi pod drevesom, ki smo jih za ta namen postavili, si malo oddahnili in posladkali. Še malo in končali bomo. Eni prej, eni kasneje. V času kosila je še zadnja skupinica odnašala velike vreče pokošene trave in akcija čiščenja je bila uspešno končana. Pospravimo orodje, odhitimo vsak v svoje stanovanje, se umiti in preobleči, in nazaj pred blok na druženje.…

ZPIZ je sistem, ki ga ne opaziš, dokler ga res ne potrebuješ

Priznam, dolgo časa se nisem spraševala, kaj sploh pomeni postavka ZPIZ na plačilni listi. Bila je tam vsak mesec, nekje med ostalimi prispevki, in zdelo se mi je nekaj samoumevnega. A šele ko se je moj oče upokojil, sem res razumela, kaj stoji za temi štirimi črkami – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Spomnim se tistega dne, ko je oče prejel prvo pokojnino. Ni šlo za veliko številko, a občutek varnosti, ki ga je imel, je bil neprecenljiv. Po desetletjih dela je končno prišel čas, ko mu ni bilo treba več skrbeti, ali bo vsak mesec dovolj. Takrat sem dojela, da ZPIZ ni le birokratska ustanova, ampak sistem, ki omogoča dostojno življenje po letih dela.

Kasneje sem se z ZPIZ-om srečala še z drugega vidika. Kolegica je imela nesrečo pri delu in nekaj časa ni mogla nazaj v službo. Po pomoč se je obrnila prav na ZPIZ, ki ji je uredil nadomestilo in rehabilitacijo. Takrat sem prvič razumela, kako pomembna je ta institucija tudi v trenutkih, ko se življenje ustavi – ko ne gre le za pokojnino, ampak za osnovno varnost.

V pogovorih z ljudmi pogosto slišim, da o pokojninah nočejo razmišljati. Da je to stvar, ki je še daleč. A resnica je, da sistem ZPIZ vpliva na vsakega izmed nas, vsak dan. Z vsakim vplačanim prispevkom gradimo svojo prihodnost – ne samo svojo, ampak tudi prihodnost generacij, ki prihajajo za nami.

Seveda sistem ni popoln. Vsi poznamo zgodbe o prenizkih pokojninah in dolgotrajnih postopkih. A ob vsem tem ne smemo pozabiti, da brez ZPIZ-a številni ljudje danes ne bi imeli osnovne varnosti. Da obstaja mehanizem, ki poskrbi za tiste, ki so dali družbi desetletja svojega dela, je nekaj, kar se prevečkrat jemlje kot samoumevno. Če želite bolje razumeti svoje pravice in načrtovati prihodnost, obiščite portal Življenje 55 Plus, kjer najdete praktične vodiče o prispevkih in pokojninah.

ZPIZ zame danes ni več le kratica. Je simbol odgovornosti, ki jo nosimo drug do drugega.…

Očetov lovski nahrbtnik je skoraj še vedno isti kot včasih

Odpravili smo se na praznovanje maminega rojstnega dne. Po dolgem času smo bili spet vsi zbrani. Prišli so tudi vnuki, ki so imeli že vsi svoje zveste prijatelje.

Sproščeno smo kramljali po kosilu in si pripovedovali zgodbe o starih časih, kako smo jih preživljali, kako bi sedaj ravnali, če bi kaj ravnali drugače. Bilo je tudi dosti smeha na ta račun. Vmes sem se malo sprehodila po vrtu in okolici. Opazovala sem stvari, ki so me spominjale na dogodke iz mladosti. Bile so polne zgodb in zdelo se mi je, da jih kar berem. Po hodniku v klet sem na steni zagledala obešen lovski nahrbtnik, ki je bil še očetov.

Očeta žal ni bilo več z nami. Vzela sem kakovosten lovski nahrbtnik z več žepi za lovce v roke in si ga ogledala. Odprla sem ga in videla v njem stvari, ki so bile skrbno nameščene vsaka na svojem mestu. Večkrat sem hodila z očetom na lov in kdaj pa kdaj sem ga tudi jaz nosila. V njem je imel vedno tudi malico in pijačo. Velikokrat sva se ustavila v gozdu in pomalicala obrok, ki ga je najverjetneje nama pripravila mama za seboj. Pogledala sem ga še z druge strani, kjer je bil že kar dosti zguljen, a je še vedno služil svojemu namenu.

Sedaj je tudi brat lovec in tudi on hodi z nahrbtnikom na lov. Sicer ima svojega, ki ga je dobil za rojstni dan, vendar dostikrat vzame kar očetov lovski nahrbtnik in pravi, da se bolje počuti z njim. Zdi se mu, da ni sam in da ima s seboj vse stvari, ki bi jih lahko potreboval. Všeč mu je ta občutek, da ni sam na lovu. Vedno sem vesela, ko pridem domov, a kdaj pa kdaj me daje tudi nostalgija. Vrnila sem se nazaj k ostalim članom, ki so bili zelo glasni in veselo razpoloženi.

Videla sem, da me nihče ni pogrešal, zato tudi nisem povedala, da sem si ogledovala stare stvari.…

Prevodi so mi odprli popolnoma nov svet

Nikoli si nisem mislil, da bom toliko časa posvetil prevodom, kot sem nekaj časa nazaj. Že od nekdaj sem namreč menil, da so prevodi reč, ki jo lahko urediš v parih sekundah na spletu. Danes so razni spletni prevajalci že tako napredni, da ti naredijo prevod v isti sekundi. na primer Google Translate. Tega sem vedno uporabljal, ko sem se kje zataknil. A pred kratkim sem na žalost ugotovil, da ta ni zadosten, oziroma je preveč površен in na določenih predelih pomanjkljiv.

Moja prva tovrstna izkušnja je bila tedaj, ko sem rabil prevod za poslovni dokument. Zdelo se mi je, da bi lahko to storil kar sam. Kot sem rekel, se mi je zdelo, da bo Google Translate čisto zadoščeval. A temu ni bilo tako. Kadar gre za tovrstno delo, morajo biti prevodi res na mestu. To pomeni, da moraš imeti v mislih celoten kontekst, kadar izdeluješ prevod. Prav tako moraš paziti na zakonodajo in tiste strokovne izraze, kadar gre za nek tuji prevod. zaradi tega je Google Translate čisto odpadel, ter mi ni več prišel prav.

Ker sem bil v tistem trenutku čisto izgubljen, ter sem videl, da bodo ti strokovni prevodi preveč zame, sem začel iskati strokovno pomoč. Takrat sem videl, da na srečo obstaja kar nekaj storitev, oziroma strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem. Tedaj se mi je prav odvalil kamen s srca, saj sem videl, da bom dobil pomoč, ki jo potrebujem. Prevajalcu sem poslal dokument, ki ga je bilo potrebno prevesti, ter tudi svojo različico prevoda. Prosil sem ga, če mi lahko pove, ali je moja različica zadosti dobra, ter jo po potrebi spremeni. Ko sem dobil dokument nazaj, sem lahko videl, da so prevodi res nekaj zakompliciranega. Moje delo je bilo čisto narobe, ter nisem zares razumel kaj moram delati. Kljub temu sem tedaj le imel ustrezen prevod, s katerim sem lahko nadaljeval. Če potrebujete zanesljiv prevod ali sodnega tolmača, obiščite sodni-tolmac.si.…

Fotografija na platnu je nekaj posebnega

Fotografija na platnu mi je prvič padla v oči, ko sem bila na obisku pri prijateljici. Nad kavčem je imela veliko platno z motivom svoje družine med zimskim izletom – nekaj v barvah, kompoziciji in samem formatu me je čisto prevzelo. Zdelo se mi je tako toplo, osebno in hkrati estetsko. Takoj sem vedela, da bi tudi sama želela nekaj podobnega.

Ko sem se vrnila domov, sem prebrskala svoj arhiv fotografij in izbrala eno, ki mi je posebej pri srcu – sliko z dopusta v Provansi, kjer sedim na kamniti ograji, obdana s sivko in nasmejana do ušes. Tisti trenutek mi je res ostal v spominu, ker sem se počutila mirno in svobodno. Poiskala sem spletno trgovino, ki nudi fotografija na platnu, naložila sliko in oddala naročilo.

Ko je paket prispel, sem bila kar malo nervozna, ali bo izpadlo tako, kot sem si predstavljala. A rezultat me je resnično navdušil. Barve so bile globoke in naravne, detajli ostrejši, kot sem pričakovala, platno pa kakovostno napeto na lesen okvir. Takoj sem ga obesila nad pisalno mizo.

Fotografija na platnu je nekaj posebnega

Vsakič ko pogledam fotografija na platnu, se v meni prebudi isti občutek, kot sem ga imela tisti dan. To ni zgolj dekoracija, ampak spomin v fizični obliki, ki mi daje energijo in me spomni, kaj mi je v življenju pomembno.

Od takrat naprej sem naročila že več platen, za darila, pa tudi zase. Vsako ima svojo zgodbo. In prav zato verjamem, da je fotografija na platnu nekaj posebnega. Ni le tisk, je trenutek, ki ostane.

Z vsakim novim naročilom sem se naučila nekaj novega: kako pomembna je ločljivost fotografije, kako velikost platna vpliva na končni učinek, in kako lahko barve na tiskovini delujejo drugače kot na zaslonu. Zdaj slike pred naročilom vedno najprej prilagodim in preverim kompozicijo. Uživam v tem procesu, ker ni samo tehničen, ampak tudi ustvarjalen. Fotografija na platnu je postala moj najljubši način ohranjanja spominov.…

Kako nosečnost vpliva na spremembe v telesu

Danes je že samoumevno da nosečnost prinaša velike spremembe v telesu, oh pa vendar se mi zdi da velikokrat se z pozabimo na to. Saj tukaj ne gre samo za fizične spremembe, kjer se poveča rast trebuha zaradi širitve maternice in težišče telesa, ta lahko prav tako povzroči bolečine v križu. Prav tako je samoumevna za nosečnost tudi povečana telesna masa saj plod in posteljica ne vpliva samo na težo ampak tudi samo telo zadržuje več tekočine in zato poveča zalogo energije. Tudi v koži se pogosto pojavijo strije ali se ta potemni na določenih predelih, za kar se poveča občutljivost na sonce. Navsezadnje tudi srce črpa več krvi kar lahko povzroči tudi rdečico na obrazu ali rahlo otekanje stopal in gležnjev.

Kako nosečnost vpliva na spremembe v telesu

Pa vendar že v prvih tednih nosečnosti lahko začnejo hormoni, predvsem estrogen in progesteron, vplivati na zelo različne telesne procese, za kar pa lahko nosečnica občuti večjo utrujenost saj se metabolizem prilagaja večjim potrebam, začutijo občutljivost dojke zaradi priprave mlečnih žlez in pa tudi čustvena nihanja ki jih povzroča samo nihanje hormonov. Namreč velikokrat rečejo da je ženska ko je noseča tečna oziroma ima to nihanje hormonov, kjer se velikokrat hitreje razdraži ali pa hitreje razneži. Tudi moja prijateljica je bila takšna in je v svoji nosečnosti imela a res občutno nihanje hormonov, kje pa ji je vplivalo tudi na pogostejšo zgago in pa zaprtje zaradi počasnega delovanja črevesja.

Ravno zaradi tega ker pljuča in srce v času nosečnosti delujejo močneje, saj v tem času telo potrebuje več kisika, zato tudi nosečnica občuti hitrejše dihanje in rahlo zadihanost že ob najmanjšem naporu. Tako pa pride do povečane občutljivosti in skrbi za prihodnost ter predvsem občutek povezanosti z otrokom ravno zaradi teh fizičnih prilagoditev in čustvenih sprememb. Tako namreč vse se v življenjski slog, ko je na vrsti nosečnost popolnoma spremeni. Prav tako so ravnotežje prehrana in pa telesna aktivnost, za katero pa je dobro posvetiti čim več pozornosti vsaj vpliva tudi na zdravje po porodu in ne otroka samega.…

Seiko so danes moje najljubše ure

Že od nekdaj sem eden izmed tistih, ki nosi kakšno ročno uro zaradi stila in ne zato, ker bi mi bila kakšna specifična ročna ura tako všeč. Zdelo se mi je pač, da se lahko kakšna ura poda zraven določenih stilov, ter tako malo popestrim svoj izgled. Zato sem si velikokrat kar kupil tiste bolj poceni ure, kjer pa sem gledal samo na to, da mi je bil izgled pač všeč.

Seiko so danes moje najljubše ure

No nekaj časa nazaj pa se je marsikaj spremenilo. Kar naenkrat sem postal navdušenec nad ročnimi urami. To pa predvsem tedaj, ko sem se en dan srečal z ročnimi urami znamke Seiko. Te ure pa sem našel čisto spontano. En dan sem se pač odločil, da se odpravim malo na splet in si ogledam kakšne znamke ročnih ur. To me je v tistem momentu malo zanimalo, saj se mi je ravno pokvarila stara ura, ter sem iskal nekaj novega. Pri tem pa sem malo zašel na nekoliko boljše ure, oziroma na neke dejanske prepoznavne znamke.

Med temi pa so mi pozornost vzele ravno ure Seiko. Nekako mi je bilo najbolj všeč to, kako elegantne in hkrati preproste so bile te ure. To mi je bilo namreč zelo všeč, saj nisem imel nikoli preveč rad tistih ročnih ur, ki so bile polne raznih detajlov in so bile zame že malo kičaste. 

Prav tako sem si lahko prebral, kako kvalitetne so te ure, tako da me je to tudi precej navdušilo. Zaradi tega sem se kar odločil, da si bom eno kupil. Sicer so bile ure Seiko nekoliko dražje od teh, ki sem jih kupoval prej, vendar se mi je to zdelo listo vredno, glede na to, kako so mi bile všeč. 

Danes pa tega nakupa niti malo ne obžalujem. Ura mi je zelo všeč, ter jo zato vedno nosim na zapestju. …

Skladiščno poslovanje me je na začetku kar prestrašilo

Vedno sem si mislil, da je skladiščenje nekaj čisto enostavno. Pač nek prostor, kjer hranimo vse različne izdelke in blago, tako da je to vedno na voljo, kadar je potrebna kakšna distribucija. Nikoli pa si nisem zavedal, da je skladiščno poslovanje precej zakomplicirano, ter je lahko pri temu kar nekaj reči strašnih, sploh če se s tem srečaš prvič.

No tako sem tudi jaz nekaj časa nazaj dobil stik s skladiščenjem in tovrstnim poslovanjem. Do tega stika je prišlo, kadar sem zamenjal službo. Delal sem v podjetju, ki se je v ospredju ukvarjal z logističnim sektorjem gospodarstva. Tukaj sem imel opravka predvsem s tem, kar sem prej omenil, torej skladiščno poslovanje. Ko pa sem prvič stopil v tisti ogromen prostor, poln regalov, škatel, palet in podobnih reči, sem se takoj kar malo ustrašil. Ni mi bilo jasno, kako se je mogoče tukaj sploh znajti, kaj šele opravljati s tem. 

Skladiščno poslovanje me je na začetku kar prestrašilo

Zato sem rabil nekaj časa na začetku, da sem najprej vse dobro razumel. Začelo se je s tem, da sem se uvedel v sam sistem skladiščenja. To je bilo kar malo komplicirano. Potrebno je bilo namreč dobro slediti vsem rečem, ki se znajdejo v tem skladišču. To pomeni, da moraš točno vedeti, kje je kakšno blago, oziroma kje so neki izdelki. Tedaj si moral zabeležiti vso blago, ki se je iz skladišča prestavilo in obratno. 

Moram pa reči, da mi je po kakšnem mesecu ali dveh, skladiščno poslovanje šlo že veliko bolje. Naučil sem se tudi veliko. Na primer, kako pomembna je organizacija, če imaš tako veliko zalogo izdelkov v nekem skladišču. Nato je pomembna tudi inventura. Vsaka napaka v sistemu lahko pomeni, da moraš fizično pregledati zalogo, oziroma razrešiti težavo, kar lahko tudi vodi v finančne stroške. Pomembna je tudi dobra ekipa, kjer vsi sodelujejo, ter sistem na ta način poteka brez napak.…

3d tiskarna je spremenila način ustvarjanja

Že od nekdaj, praktično od kar sem vedel, kako uporabljati roke, sem bil zelo ustvarjalen. Ustvarjal pa sem z vsem, kar mi je prišlo pod roke. To je bil na začetku kakšen papir in karton, nato ko sem dobil nekaj let glina in kasneje les. Zelo rad sem namreč ustvarjal kakšne natančne makete in podobno. Z leti pa sem nato dobil še en zelo ljub hobi, oziroma sem odkril nekaj, kar me zelo zanima. To pa je bilo računalništvo. Zaradi tega pa je tista moja ustvarjalnost dobila nekakšno pavzo. Tedaj pa sem odkril nekaj, kar mi je omogočilo, da lahko združim računalništvo in to svojo ustvarjalnost.

3d tiskarna je spremenila način ustvarjanja

To pa je bila 3d tiskarna. Prav spomnim se namreč, ko je bilo 3d tiskanje prvič predstavljeno v Sloveniji. Takrat sem se ravno udeležil nekih delavnic na sejmu, kjer je bila predstavljena 3d tiskarna. To pa mi je takoj vzelo pozornost, saj mi je bilo prav fascinantno, kako lahko 3d tiskarna kar tiska tisto plastiko v neko 3d obliko. Že ko pomislimo na tiskanje v 3d obliki, je nekaj čudno in se najbrž vsi vprašamo, kako je to mogoče.

No zato pa me je to čisto fasciniralo in navdušilo. Zato pa sem vedel, da se moram v to podati tudi sam. Z leti so na srečo takšni tiskalniki dobili malo bolj dostopno ceno, ter sem si lahko kupil svojo majhno 3d tiskarno. Takrat pa se je moje ustvarjanje šele začelo. Kje pa je prišel tisti računalniški del? Ta je bil prisoten zaradi tega, ker sem lahko ustvarjal svoje modele in oblike, katere pa sem moral prej v računalniku modelirati. Zato pa sem se naučil nekaj veščin in programov za 3d modeliranje. S tem pa sem nato lahko res ustvaril praktično karkoli sem si zamislil. Idej je bilo nešteto, možnosti za 3d tiskanje pa prav tako. …

Adrenalinski tandem paragliding Slovenija obljublja nepozabno doživetje

Ko smo razmišljali, kaj bi podarili našemu prijatelju za njegov 30. rojstni dan, smo se želeli izogniti običajnim darilom. Vedeli smo, da obožuje adrenalinske športe. Po nekaj debatah smo se odločili za izvirno adrenalinsko darilo, podarili mu bomo tandem paragliding Slovenija.

Na rojstni dan smo mu podali kuverto s skrivnostnim sporočilom, da naj se pripravi na največji polet svojega življenja. V začetku je bil rahlo zmeden, ko pa je prebral podrobnosti pa so se mu očke zasvetile od navdušenja in tudi rahlega strahu. Resno? Letel bom? Je iskrivo spraševal. Ja seveda, le zakaj potem ta kuverta. Brž se je hitel pripravljati na nepozabno doživetje. Nekaj dni kasneje smo se odpravili na izhodišče na pobočje planine, kjer ga je že čakal izkušen inštruktor in jadralec.

Adrenalinski tandem paragliding Slovenija obljublja nepozabno doživetje

Prijatelj je dobil vsa navodila, si nadel opremo in se pripravil na vzlet. Mi smo ga opazovali iz varne razdalje in še vedno čutili njegovo vznemirjenost in strah hkrati. Ko se je pognal po pobočju in se skupaj z inštruktorjem dvignil v zrak, se mu je čas za trenutek ustavil. Lebdel je nad čudovitimi zelenimi dolinami, njegova krila so ga nesla visoko nad gozdove in reke. Njegov obraz je povedal vse.

Občutek popolne svobode, kot ptica na brezmejnem nebu. Ta tandem paragliding Slovenija mu je res pisan na kožo. Ko se je po skoraj uri letenja nežno spustil na tla, je bil popolnoma prevzet. Iz njega so vrele besede. Kar v eno se je ponavljal, to je noro, to je nepozabno. Kot kakšnem majhen otrok je tekal sem in tja po travniku in kričal na ves glas, hvala vam, to je najboljše darilo v mojem življenju. Tisti dan smo spoznali nekaj pomembnega, prava darila niso stvari, niso denar, so nepozabna doživetja, kar tandem paragliding Slovenija vsekakor je. Prijatelj si bo svoj 30. rojstni dan zapomnil za vedno, to doživetje bo še dolga leta nosil v svojem srcu.…