Dolgo časa sem bil precej nepozoren na to, kakšno škodo morda povzročam svojim ušesom z raznimi navadami. Pogosto sem hodil na koncerte in se nisem zmenil, ali stojim preblizu ozvočenja ali je bila glasba preglasna. Pred časom pa me je vse to doseglo: v ušesih sem začel slišati piskanje in čutiti bolečine. Sprva sem mislil, da gre za nekaj začasnega, saj sem bil že večkrat izpostavljen glasni glasbi in se je stanje vedno hitro umirilo. Tokrat pa ni bilo tako, saj piskanje ni izginilo, temveč je vztrajalo iz dneva v dan.
<img class="photo_32834" src="https://fsn1.your-objectstorage.com/wrankler/2/tinitus/9ca4883bb6e7fa220880cf42bf79b6e8″>
Tedaj sem se odpravil k zdravniku, kjer me je najbolj skrbelo, da mi bo rekel, da gre za tinitus. Po nekaj preiskavah in analizi rezultatov mi je to žal tudi potrdil. Povedal je, da je moj tinitus verjetno posledica glasne glasbe, zaradi česar je prišlo do okvare. Takrat sem si res mislil, da s tem ne bom mogel živeti, saj si nisem znal predstavljati, kako bom prenašal tisto nenehno piskanje v ušesih. Postal sem precej zaskrbljen, ker sem imel občutek, da me bo to spremljalo ves čas in da se tega ne bom nikoli znebil. Začel sem tudi razmišljati o tem, kako bo to vplivalo na moj vsakdan.
Po nekaj času pa moram reči, da mi tinitus ni povzročal toliko težav, kot sem si predstavljal. Piskanja čez dan skorajda nisem slišal oziroma sem se moral prav osredotočiti, da bi ga zaznal. To se je nekako potisnilo v ozadje misli, zato temu nisem posvečal prevelike pozornosti. Tudi zvečer, ko sem bil v postelji in je bila tišina, sem se zamotil in me piskanje ni motilo. Sčasoma sem se naučil, da je veliko odvisno od tega, kako se na to odzoveš: če temu ne posvečaš preveč pozornosti, postane veliko bolj obvladljivo. Danes sem tudi veliko bolj pazljiv pri izpostavljenosti glasnim zvokom, saj sem se iz te izkušnje res veliko naučil.